20 Dec Jesenska luč v Montepisanu
Naše potovanje se je pričelo 16. novembra popoldne, ko se je finska skupina srečala na letališču Savonlinna: skupino je sestavljalo 14 seniorjev in en spremljevalec – tutor, od tega je bilo šest moških in osem žensk. Večina se nas je spoznala na prejšnjem sestanku, bilo pa je nekaj novih obrazov, tako da smo imeli neke vrste družabno srečanje na letališču, kjer smo se spoznali in izpolnili prve vprašalnike.
Potovanje je bilo precej dolgo: začeli smo z kratkim letom iz Savonlinne do Helsinkov in nato malce daljšim od Helsinkov do Rima. Ko smo z dvema minibusoma odpotovali iz Rima proti Montepisanu, se je že stemnilo. Ko smo končno prispeli na cilj, Airone Pisa Park Hotel v termah San Guiliano, pa je bila že noč.
Naslednji dan se je bilo razburljivo zbuditi in videti, kje dejansko smo. Hotel ima tri različne stavbe in naše sobe so bile nameščene v dveh: vsak je imel svojo sobo in zaseben vhod. Za hotelskimi stavbami smo lahko videli griče Montepisana.
Po zajtrku smo imeli prvo aktivnost, imenovano »Kosti za življenje«: posebna vaja in program treninga, ki izboljšuje moč kosti in držo telesa. Naša učiteljica je bila Daniela Gallo. Skupina je aktivno sodelovala in preživela prijetne urice. Nekateri so se celo odločili, da ob vrnitvi domov nadaljujejo s to aktivnostjo, saj smo prejeli nekaj navodil za izvajanje doma.
Osebje agencije Montepisano DMC je predstavilo program in aktivnosti, ki so nas čakale v naslednjih petih dneh. Vključili so veliko ogledov zgodovinskih krajev in mest, kar je bilo za večino zanimivo, saj so se zelo zanimali za zgodovino, umetnost in znana italijanska mesta. Raznolikost pokrajine nas je presenetila: nasadi oljk in vinogradi, hribi, gozd, srednjeveške trdnjave, vasi, zgodovinske vile in stare cerkve.
Prva tura 17. novembra je bila do zgodovinskega mesta Lucca: njen center je obdan z visokimi zidovi, ki so več kot 4 km dolgi. To je prekrasno mesto polno starih cerkva in z zanimivo zgodovino.
Drugo zelo znano mesto, ki smo ga obiskali, je bila Pisa. Vsi poznamo poševni stolp v Pisi in sedaj smo imeli priložnost, da ga dejansko vidimo. Sprehodili smo se in spoznali, kaj je bila Pisa v preteklosti in kaj je sedaj. Močan vtis na nas so naredile stare univerzitetne stavbe in presenetilo nas je, da je v mestu več kot 45.000 študentov.
V nedeljo smo obiskali srednjeveško mestece Vicopisano. Obiskali smo trdnjavo, ki se razprostira na hribu, od koder smo imeli lep razgled na reko, gozdove ter skalovje.
V naši skupini je bilo nekaj kmetovalcev in lastnikov gozdov, zato so jih ti obiski zelo zanimali. Ko smo obiskali kmetijo Al Palazzaccio, ki proizvaja ekstra deviško oljčno olje, smo imeli kosilo v njihovi restavraciji s tradicionalno toskansko juho in tiramisujem, ki je bil odličen!
Drugi je bil obisk kmetije Antico Frantoio v Vicopisanu, kjer smo imeli kosilo in pokušino oljčnega olja. Peljali so nas tudi na voden ogled oljčnega nasada in vinograda kot tudi na sicer manj znan nasad kivija. Ko smo zapuščali kmetijo, nas je kar nekaj kupilo lepa darilca za domov.
Toskana je zelo znana po svojih vinih in po svojih kulinariki, vključno s pokušino regionalnih vin. Najbolj nepozaben je bil obisk Calci Charterhouse, ki so ga naseljevali kartuzijanski menihi do druge polovice prejšnjega stoletja. Vodič nam je pripovedoval zanimive zgodbe, ki so opisovale življenje menihov. Danes ta stavba gosti Naravoslovni muzej Univerze v Pisi, kjer najdemo paleontološke in zoološke zbirke, zbirko mineralov ter največjo zbirko okostij kitov v Evropi. Na žalost nismo imeli dovolj časa, da bi si vse navedeno pogledali.
Program je vključeval tudi drugi aktivnosti, kot že omenjeno jutranjo vajo »Kosti za življenje«. Imeli smo na primer rokodelske in umetniške aktivnosti ob reki Serchio. Razdelili smo se v dve skupini in nekaj nas je preizkusilo slikarsko delavnico in uvod v umetnostno terapijo s Sylviane Zurly: rezultati so bili zelo dobri in nastale so zanimive slike.
Druga polovica skupine je poskusila tradicionalno pletenje košar v Casi Gentili. V tem primeru so bili rezultati prekrasne ročno izdelane košare in predmeti, ki so jih lahko odnesli domov. Obe delavnici sta bili nova izkušnja za udeležence, tako da upamo, da bo kdo nadaljeval s temi aktivnostmi tudi doma.
V skupini so bile tri osebe, ki pojejo v zboru: za njih pa tudi za vse nas je bila zelo posebna aktivnost, ki smo jo imeli v cerkvi sv. Jakova v Lupeti. V stari prekrasni cerkvi nas je čakal maestro Marco Mustaro, ki je s funkcijsko metodo vodil naše petje. Naučili smo se peti »bel canto« vrsto glasbe in akustika je bila resnično dobra. Vsekakor bi bilo lepo, če bi se kdaj lahko udeležili kakšnega koncerta v tej cerkvi.
Na splošno nam je potovanje v Montepisano dalo veliko novih izkušenj! Seveda je včasih potreben čas, da se zberejo in poležejo vsi vtisi ter doživetja. Na koncu je bil vsak udeleženec hvaležen za priložnost sodelovati v takšnem »poskusnem testu« turističnega paketa.