20 Dec Seniorji v Izoli
12 novembra 2016 je 15 Avstrijcev pričelo svoje potovanje v Izolo, Slovenijo. Sama sem kot najmlajša v skupini imela posebno vlogo tutorke.
V prvem delu potovanja nas je čakalo potovanje z vlakom od Graza do glavnega mesta Ljubljane: pot ni bila tako dolga, kar je vsekakor dobro in bila je zelo udobna (tega ni potrebno spreminjati), 4 ure so hitro minile v prijetnih pogovorih, kar je ogrelo našo skupino. Eden od udeležencev se je učil slovenščine in nas je naučil nekaj uporabnih besed in fraz. Nekaj udeležencev je v Izoli že bilo, tako da so nam pripovedovali o čudoviti pokrajini.
Na železniški postaji v Ljubljani smo imeli manjšo težavo zaradi nedelujočega dvigala , a smo skupaj zmogli. Ker se je bližal čas kosila, smo šli v restavracijo Kratochwill blizu postaje, ki nam jo je rezervirala Alenka Ogrin iz ZDUS-a. Osebje je bilo prijazno in hrana je bila okusna. Voznik avtobusa iz Hotela Delfin ZDUS iz Izole je prišel po nas pred restavracijo in z minibusom smo nadaljevali pot do končne postaje, Izole.
Prijava v hotelu Delfin je bila prijetno presenečenje, saj je bil vsak nameščen v dvoposteljno sobo s pogledom na morje. Na večerji smo se srečali z Alenko, ki nas je seznanila s programom in evropskim projektom DiscOver55. Po večerji je bil v preddverju hotela koncert glasbene skupine s plesom: avla je bila polna starejših plesalcev, veliko ljudi se je smejalo, uživalo, plesalo na angleške in slovenske pesmi, kar je bil prijeten začetek našega bivanja.
Naslednji dan v nedeljo nas je nekaj preizkusilo jutranje aktivnosti, ki jih ponuja hotel od 7.30 do 8.00: telovadba in gimnastika v bazenu. Po zajtrku smo se srečali z Nino Golob, direktorico hotela, ki je predstavila hotel in povezavo z ZDUS. Hotel je bil zgrajen iz finančnih sredstev društev upokojencev in sledi ideji o počitniškem domu za upokojence.
Slovenija ima samo 46 km jadranske obale, zato so morali poiskati nove oblike turizma: hotel Delfin je bil oblikovan kot oaza wellnessa, ki z letošnjim letom ponuja tudi Kneippov vrt, kjer so na voljo Kneippova terapija z vodo, zdravilna zelišča, telovadba in prehranjevalna priporočila.
Popoldne smo imeli voden ogled zgodovinskega centra Izole, ki je bila nekoč otok (»isola« v italijanščini pomeni otok). Regija je zanimiva in iz arhitekture lepote je moč je občutiti zgodovino. Ustavili smo se na degustaciji vina in pršuta. Na poti nazaj v hotel smo srečali staro gospo, ki nam je pripovedovala, da je bila kot otrok med drugo svetovno vojno ujetnica v Grazu. To je bilo res ganljivo, saj nam je pokazalo, kako pomembno je delati skupaj za boljšo prihodnost – med mejami, med generacijami. Med večerjo smo razpravljali o avstrijsko-slovenski zgodovini, o tem, kaj imamo skupnega in kaj vemo o kulturi, naravi, prebivalcih obeh dežel.
V ponedeljek je pihal močan hladen lokalni veter »burja«; z Alenko in vodičko Ireno smo obiskali Strunjan. Na nagrajeni tematski sprehajalni poti čez soline »Strunjan in regija Natura« smo se seznanili z lokalno proizvodnjo, predvsem soli, enega najbolj dragih produktov, tudi imenovan »belo zlato«. V ljubki taverni smo uživali v tipičnem slovenskem kosilo, skupaj z lokalnimi ljudmi, ki so tam kosili: posebnost je bila kakijeva sladica!
Popoldanski obisk Pirana nam je razkril prijetno mesto z beneškim vplivom: tukaj je živel violinist Giuseppe Tartini in osrednji trg je po njem poimenovan. Sveti Jurij je svetnik mesta in cerkev nad Piranom mu je posvečena. Imeli smo tudi kratek postanek v Portorožu, ki je bil že leta 1300 znan kot zdravilišče. Videli smo čudovit sončni zahod v tako imenovanem mestu rož.
Četrti dan smo se sprehodili po zelenih točkah Izole, vključno s Kneippovim vrtom. Kosilo smo imeli v gostilni Doro, ki je ena najboljših v Izoli in ponuja posebnosti, kot je rdeče zelje ob prazniku sv. Martina: hrana je bila vsem všeč. Po večerji v hotelu je glasbenik igral zimzelene pesmi, tudi nekaj pesmi je zapel v nemščini, kar je bilo zelo zabavno.
V sredo smo obiskali kmetijo, kjer smo se naučili, kako se izdeluje oljčno olje. Posebna izkušnja je bil obisk cerkve v Hrastovljah: znamenite freske, ki prikazujejo motive iz Biblije, odkrite leta 1949.
Nato smo obiskali Koper, največje mesto v slovenski Istri, v rimskih časih znano kot »kozji otok«. V tem modernem mestu je čutiti zgodovino, še posebej beneško nadvlado, ko je mesto cvetelo. Danes je še vedno viden italijanski vpliv. Sledil je obisk največje vinske kleti v slovenskem delu Istre, Vinakoper. Poskusili smo malvazijo in refošk, tipična vina regije. Tu smo tudi večerjali in nekaj nas je kupilo vina kot darila.
Naš zadnji dan smo se odpeljali nazaj v Ljubljano. Imeli smo voden ogled centra mesta, odkrivali smo skrivnosti zelene prestolnice Evrope. Po prijetnem kosilu v Drugi violini smo odšli na železniško postajo in se odpeljali domov: bili smo res žalostni, da se je potovanje končalo, a smo se veselili, da bomo domačim lahko povedali naše vtise.
Mislim, da bodo ljudje, ki smo jih spoznali, eden od trajnejših spominov s potovanja. Vsi so bili resnično prijazni in so poskušali govoriti nemško. Tudi mi smo se trudili govoriti slovensko, a je jezik izjemno težak za učenje: bilo bi lepo, če bi se v hotelu lahko naučili nekaj osnovnih besed. Za zaključek lahko povem, da se nekateri veselimo ponovnega potovanja v Izolo, ker ni tako daleč od doma in ker je Slovenija v primerjavi z Avstrijo cenejša država. Sicer sem sama premlada za bivanje v Hotelu Delfin, a bi bili moji stari starši odlična ciljna skupina. Program je bil pester, a včasih je bilo aktivnosti preveč. Mislim, da bi bila ena ekskurzija na dan povsem dovolj. Na splošno smo preživeli nekaj čudovitih dni v prekrasni regiji, ki jo lahko zagotovo priporočimo starejšim!